Prijetna koča za najem – fantovanje na Pokljuki

Sobota zjutraj je in lagodno se odpravim proti Gorenjski. V sladkem pričakovanju se peljem: avto je poln dobre muzike, hrane in pijače, s seboj trogam tudi litoželezni kotliček za gobovo juhico ali golaž. Danes se pripravljamo na neobičajen žur - da nas ne bi preveč žulil povratek k družinicam in ženam sredi noči, smo se fantje odločili, da se najdemo na nevtralnem teritoriju, kjer bo vsaka takšna misel že vnaprej obsojena na neuspeh. Prav zato smo najeli kočo na Pokljuki. Smo precej pisana druščina, ki se od časa do časa spomni kakšne neumnosti. Tudi to mora bit in temu pravimo fantovanje.

 

Tokrat smo rekli, da se gremo odklopit nekam, kjer bo ravno prav prostora za šest komadov in psa, pa zelo važno nam je, da imamo čist zrak - in to v več pomenih. Tako smo tehtali med več alternativnimi lokacijami, ampak glede na budget in pol luštnih slikah sodeč, se nam je prav tale koča na Pokljuki tokrat zdela zelo primerna in vredna našega greha. Po hitrem postopku smo potrdili, še preden nam ugoden avgustovski termin na Pokljuki rezervira kdo drug. Sicer sta v koči dva apartmaja, mi smo vzeli zgornjega.

 

 

Čeprav mi ni bilo povsem jasno, kako se bom zgoraj na Pokljuki sploh znašel, sem našo brunarico za žur našel relativno hitro in brez težav. Ključe sem prevzel spotoma na Bledu, kjer sem se z lastnikom tudi pogovoril, kako in kam. Opis poti je bil tako jasen, da bi človek še na slepo našel.

 

Ko sem prišel v kočo, je bilo kar precej deževno, zato sem samo na hitro znosil vso robo v gornji, večji apartma za šest. Spodaj, v drugem apartmaju, so me prijazno pozdravili eni naši, ki so bili že več dni na Pokljuki. V gobah, jasno.

 

Najprej sem malo raziskal apartma. V kopalnici je toplo pod nogami, čutim, očitno se apartma nekako samostojno ogreva, verjetno na elektriko. V kuhinji je treba najprej priklopit hladilnik, da notri zložim pijačo.Vidim, da so tudi drva za šporget že pripravljena, tako da do prihoda kolegov nimam več česa prav pametnega za početi, kot da se s psom odpravim ven v dež. V dobri uri in pol narediva lep krog po pokljuškem gozdu - včasih je malo težje prehoden,  sicer pa je Pokljuka res lepa. ravno prav gosta hosta, da je podrast vsa zelena in mehka in sproti jem še zadnje borovnice, ki niso pobrane ali pa že zgnile. Gob na žalost ne najdem ali pa jih ne poznam.

 

Prehodila sva precej (Pokljuka je res ogromna) in zrela sva za povratek. Čas je, si mislim, za en džin tonik, ki se je v tem času ravno fajn shladil. Zdaj bo že počasi kakšen telefon zazvonil - fantje, ki prihajajo še z dvema avtoma, bodo ravno tu in ravno tako kot jaz, se bodo tudi oni spraševali, kam zavit. Pa niso, vsem je blo vse jasno.

 

Ni dolgo, ko smo vsi že gor in pregledujemo na Pokljuko prinešene zaloge: od mesa do suhih gob in zelenjave, preveč kruha (itak), delikatese vakve in onakve, nekaj nujnih začimb ... Vsak je še nekaj iz domačih zalog probral in vsem skupaj se zdi,  da bo nemogoče sprocesirat takšne količine hrane. zato se je kar lotimo. Najprej je na sporedu malček delikatesnega prigrizka in nato vzporedno že priprava gobove juhice, za katero so nam nekaj osnovnih sestavin, nabranih na Pokljuki, prijazno odstopili naši novi sosedje.

 

Če hočemo kuhat, bo treba najprej zakurit (ker električnega šporgeta ni, kar se nam zdi ful dobra fora, ugotovimo). Na dvorišču je drvarnica, polna suhih polen. Niti cepit jih ne bo treba, enkrat, ko bo zagorelo. Trske torej, edino za podkurit. In, ko nam uspe, ko zagori, je navkljub dejstvu, da je še (koledarsko) poletje, vseeno zelo prijetno. Avtomatično se vklopi tudi črpalka, ki ogreva radiatorje v sosednjih prostorih. Kuhinja je cel večer naš centralni družabno-kulinarični prostor in, ko je juhica enkrat pristavljena, se lahko posvetimo temu, zaradi česar smo tu. Predebatiramo opcije za družabnosti: s seboj imamo razne igre, karte, formulco na daljinsko, ma ni da ni! Škoda, ker zunaj še vedno pada, ker imamo s seboj tudi frizbi, ampak letos je pač tako ... Družba, ruknemo torej za začetek en Rizik?

 

In potem celo noč ... Ne bom na dolgo in široko. Lahko le rečem, da nam ni žal, da je bila na Pokljuki sobota tudi zvečer in ponoči deževna, kajti v koči nam je bilo vsem prijetno in toplo. Zbudili smo se v zares prekrasno sončno jutro, v apartmaju in okolici je bilo vse še čisto tiho. Eni smo pili kavico prej, drugi pozneje, kajti noč je bila res dolga. Ampak po kavi in zajtrku smo imeli časa še zmeraj ravno prav, da smo vrgli ta fizbi na sosednjem travniku.

 

Potem si v razpoloženju nismo bili enotni. Razdelili smo se - polovica junakov se je odločila, da bi raje ostali doma in podkurili pod kotličkom, polovica pa se nas je odpravila na pohod. S kužkom, ki je z nami vidmo užival pokljuške lepote, smo spotoma srečali družino na kolesih. Moram reči, da sploh ne edine kolesarje in zdi se, da je kolesarjenje tam lahko prijetno in predvsem ne prenaporno, ker je Pokljuka precej ravna planota. Tudi s cestami je precej dobro prepredena in ni bojazni, da bi morali kolesariti samo po glavnih cestah.

 

Za nas, ki si občasno želimo zašvicat tudi v hrib, pa je dovolj pešpoti. Tokrat smo krenili na bližnjo Lipanco, ki nas je videla v malo več kot dobri uri lagodnega sprehoda. Vmes smo srečali krave, ki so zbegale našega kosmatinca, vsi skupaj pa smo se ravno prav (beri turistično) nadihali. Ko smo se vrnili, nas je razpoložena druščina pričakala s skoraj pripravljenim kosilom in tudi pijača se nam je prilegla. Tako smo lahko preizkusili še zunanje ognjišče in čare pečenja mesnin na prostem. Mislim, da smo marsikateremu mimoidočemu z vonjavami začinili izlet na Pokljuko!

 

Pasalo je. Gozdraska koča na Pokljuki nas bo še videla, to smo kar takoj rekli. Morda tudi pozimi, smo modrovali, če bi se preizkusili v zimskih radostih?


Kategorije: Izleti, narava
Oznake:



Noč čarovnic, strahov in rumenih buč

Noč čarovnic izhaja iz keltskega praznovanja predvečera praznika Vseh svetih, ki je na Irskem označeval konec poletja, dan za tem pa začetek zime ter novega leta. Kelti so verjeli, da mrtvi na ta dan zapustijo svoje grobove in obiščejo še živeče sorodnike in prijatelje. Mrtvi naj bi tudi pomagali keltskim svečenikom pri napovedih o prihodnosti. Čeprav so se Kelti mrtvih bali, so jih spoštovali. Kasneje so se običaji na noč čarovnic s preseljevanjem Ircev asimilirali tudi v ameriško in avstralsko kulturo.


Ste že izrezljali rumeno bučo, pripravili čajne svečke, čarovniški klobuk in metlo? Če tega še niste storili vam predlagam, da pohitite, saj je noč čarovnic pred vrati. Z njimi pa tudi številni dogodki, namenjeni malim in velikim ˝coprnjakom˝.

 

˝Čarovniške buče,˝ Foto: Lana Švab (2012)



Pa poglejmo kam vse se lahko odpravimo:


1. Noč čarovnic na Starem gradu Celje se bo odvila 31.10. med 17.00 in 23.00 uro. V čarovniškem taboru boste lahko poskusili čarovniške zvarke, se udeležili tekmovanja za najboljšo čarovniško masko ali se odpravili na voden ogled ˝gradu smrti˝. Otroci do 10 let imajo prost vstop, vstopnina za odrasle z masko pa je 2€.

 

2. Scary Night v Planetu Tuš Koper je čarovniška zabava v maskah, namenjena odraslim ˝coprnjakom˝. Nora noč se bo odvila jutri, 31.10. od 21. ure dalje. Za srhljive ritme bo skrbel Mr. DJ-Andy.

 

3. Ljubitelje grozljivk bo razveselil že peti ˝maraton groze, gorja in gravža˝ v ljubljanskem Kinodvoru, ki se prične jutri ob 19h in traja do 7. ure zjutraj. Na sporedu bodo grozljivke kot so: Spisek za odstrel, Krokar T, Umori v Snowtownu in Hladna riba. Preobčutljivim odsvetujem ogled, neustrašni pa kar pogumno!

 

4. Arboretum Volčji potok vabi jutri med 18. In 19. uro na obisk v ˝začaran arboretum˝. Prinesite svojo bučo, vanjo položite čajno lučko in soustvarite dogodek. Otrokom je namenjena delavnica izdelovanja netopirjev. Pa ne pozabite na fotoaparat.

 

5. Ne spreglejte ˝zacumprane ponudbe˝ v slovenskih termalnih zdraviliščih!

 

Veselo ˝cumpranje˝!

 


Kategorije: Kultura, Ljubljana z okolico, Nasveti, obala, Prireditve
Oznake: Arboretum Volčji potok, buče, grozljivke, Halloween, Kinodvor, noč čarovnic, Planet Tuš Koper, Scary night party



Ko zadiši po kostanju...

Jesen je prav zares potrkala na naša vrata. Otroci se veselijo ˝krompirjevih počitnic˝, odrasli pa smo malo manj navdušeni nad deževnim vremenom, ki se obeta ta konec tedna. Nič hudega. Slabo vreme včasih pride prav, da končno zlikamo tisti kup perila, ki nas pridno čaka v kotu, ali pa skuhamo kaj kar že dolgo nismo. Meni je zadišal kostanj, zato sem se odločila, da malo pobrskam za informacijami o koristnih lastnostih kostanja in seveda za kakšnim uporabnim kuharskim receptom. Mi sledite?


Pa poglejmo. Kostanj, ki se mu po latinsko reče Castanea sativa, naj bi imel po mnenju mnogih poznavalcev drevesnih plodov pozitivne učinke na krvni obtok in imunski sistem. Poleg škroba, ki je glavna sestavina kostanja je ta plod rjave barve bogat tudi z vitamini skupine B ter minerali, kot so magnezij, kalcij, kalij in fosfor. Jedilni kostanj koristi ledvicam in želodcu, iz divjega pa farmacevti izdelujejo mazila in kreme, ki pomagajo ljudem s boleznimi ožilja. 

 

Kako lahko kostanj uporabimo v kulinariki?


Kostanj je živilo, ki ga uporabljajo kuharji v Evropi, Ameriki, na Kitajskem, na Japonskem pa tudi v Indiji. V japonskih restavracijah boste našli sladico, ki jo pripravljajo iz kostanjeve moke in ima sladek kostanjev nadev, po izgledu pa spominja na siv kamen. Kitajci kostanj uporabljajo predvsem za pripravo slanih jedi, Evropejci pa poznamo predvsem pečen kostanj, martinovo gos s pečenim kostnjem, kostanjev pire, torte in kolače. Naši zahodni sosedje Italjani iz ˝maronov˝ (posebna vrsta kostanja) pripravljajo celo omake za testenine v kombinaciji z drugimi sestavinami.

 

˝Kostanjeva torta˝, Foto: Lana Švab (2012)


Se mi že cedijo sline, kaj pa vam?


Ker pravijo, da je nekje treba začeti sem se odločila, da bom ta konec tedna pripravila široke rezance z omako iz kostanja in škampov. Za sladico pa se bom povabila na kos odlične kostanjeve torte v bližnjo slaščičarno. Predlagam, da me posnemate.


Recept za omako iz kostanja in škampov (za 3 osebe):


- 150g sira mascarpone
- 10 surovih in očiščenih škampovih repkov
- 5 skuhanih in olupljenih kostanjev
- 2,5 žlice suhega belega vina
- Maslo
- Sol
- Beli poper


V večji kozici segrejete malo masla, dodate škampove repke in 2,5 žlice suhega belega vina. Pustite dve minuti na zmernem ognju (ne pokrivate s pokrovko), da vino izhlapi. Dodajte zrobljen kostanj, ščepec soli, sir mascarpone in široke rezance, ki ste jih skuhali (ne prekuhali) v osoljenem kropu. Na hitro pokuhajte, da se testenine vežejo z omako in začinite z belim poprom.


Pa dober tek!


Kategorije: gastronomija, kulinarika, Nasveti, razvajanje
Oznake: divji kostanj, kostanj, kostanjeva torta, kostanjeve jedi, recept za testenine s kostanjem in škampi



Okusi Sladke Istre

Včeraj in danes je v Kopru potekala prireditev Sladka Istra, ki je privabil številne ljubitelje sladkih jedi in slaščic pa tudi strokovno javnost.

 

Foto: Lana Švab (2012)


Na letošnji prireditvi se je predstavilo skoraj 40 ponudnikov slaščič iz območja Slovenske Istre in 46 ponudnikov iz ostalih slovenskih regij, med katerimi je bilo 7 slovenskih proizvajalcev čokolade. Domačim razstavljalcem so se pridružili tudi trije tuji ponudniki, s čimer je prireditev dobila mednarodne razsežnosti.

 

˝Nonina torta˝, Foto: Lana Švab (2012)

 

Poleg degustiranja sladic so se obiskovalci, vinarji, mojstri slaščičarstva in umetniki udeležili tudi številnih natečajev, ki so potekali pod okvirjem mednarodnega festivala sladic Sladka Istra: natečaja Najizvirnejša sladica, Naj torta in Najboljši muškat Sladke Istre, Ex-tempore Sladke Istre ter stand up natečaja ˝Nasmej se sladko˝. Zmagovalka letošnjega natečaja za najizvirnejšo sladico Istre je restavracija Idila, ki je predstavila sladico vrešjevći. Naj torto so spekli v slaščičarni Klasika, Ika Žonta s.p., najboljši muškat pa pridelali vinarji Korenika&Moškon.

 

Za tiste, ki vam je ob prebiranju teh informacij ˝cuker padel˝ smo izbrskali recept za tipični istrski figov hlebček, ki je opisan v katalogu Slovenske Turistične Organizacije Okusi Slovenije/Taste Slovenia (str. 23). Glavna sestavina sladice so sušene fige in mošt, ki ga je večina slovenskih vinogradnikov letos že pridelala. Naj vam tekne!

 

 

FIGOV HLEBČEK

 

Fige, ki smo jih razpolovljene skrbno posušili na soncu, zmeljemo in pregnetemo z moštom, najbolje iz belega grozdja. Po okusu dodamo še malo grobo zmletih mandljev in jih oblikujemo v hlebček (ali kroglice). Prednost te sladice je, da dolgo zdrži v hladilniku.

 


Kategorije: gastronomija, kulinarika, Nasveti, Prireditve
Oznake: figov hlebček, Koper, kulinarični festival, mednarodni festival sladic in sladkih jedi, Sladka Istra, slovenija



Tečem, torej sem

Na leto se tudi do trikrat preselim. Jeseni na obalo, poleti v prestolnico in vmes še za kak mesec na Štajersko. Za kruhom ne grem zgolj s trebuhom, kot pravijo, ampak s polnim avtom škatel, knjigami in drugim. Saj veste- krame se nabere. In ko pakiram škatle in razvrščam nujno od manj nujnega, tekaško opremo vedno spakiram nazadnje. Še isti večer ali naslednje jutro, ko sem varno preseljena, si nadenem tekaške copate, mp3 in gremo. Kjerkoli sem, se vedno najde kakšna steza za tek.


Zakaj tečem? Ker me celodnevno sedenje pred računalnikom spravi v turobno razpoloženje, tek pa mi ga pomaga odpraviti. Če se zalotim da dva ali tri dni skupaj zgolj lenarim, se mi vse naloge in obveznosti zdijo še težje kot so v resnici. Tečem zase in ritem prilagajam počutju. To pomeni, da se včasih tudi samo sprehajam in vmes globoko diham. Kaj pa vi? Kdaj ste nazadnje prisluhnili sebi in tišini v vas?


Danes se bom odpravila na PST, pot spominov in tovarištva. 35 km dolga pot na mestu kjer je med drugo svetovno vojno žica ločevala okupirano Ljubljano od okolice je živ spomenik. Med tekom po poti, se zavem, kako srečni smo, da smo svobodni. Morda se sliši klišejsko, ampak je res.

 

˝Del poti spominov in tovarištva poteka tik ob koseškem bajerju˝, Foto: Lana Švab (2012)

 

Poleg PST-ja je v Ljubljani in njeni okolici še kar nekaj primernih tekaških poti. Park Tivoli z Rožnikom , Šmarna gora in Grmada, pa tudi na Igu se kaj najde.

 

˝Park Tivoli˝, Foto: Lana Švab (2012)


Primorcem priporočam tek na Slavnik ali pa ob obali iz Lucije skozi portoroški tunel do Strunjana. Za slednje počakajte do jeseni, sedaj je prevroče.


˝Tek ob vodi pomirja.˝, Foto: Lana Švab (2012)

 

Tudi na Bledu sem že tekla. Enkrat okoli jezera je kar primerna dolžina. Vmes se ustavite, naredite par izpadnih korakov in se zazrite v zeleno vodo. Pomirilo vas bo.

 

Celo Štajerska regija ima veliko poti, primernih za tek. Čez 21 dni se bo v Mariboru zgodil dvodnevni Eko maraton. Vendar to ni edina tekaška prireditev letos. Seznam je precej dolg. Večino prireditev smo že zamudili, jagodni izbor pa ostaja. Poleg omenjenega še 17. Ljubljanski maraton, ki bo potekal konec oktobra.

 

Kjerkoli že boste tekli, ne pozabite na udobno obutev in ustrezno pijačo! Poleti zgolj voda ne bo dovolj, nadomestiti morate izgubljene elektrolite. Mešanica jabolčnega soka in mineralne vode je po mojem mnenju boljša izbira od sintetičnih izotoničnih pijač. 


Kategorije: Ljubljana z okolico, Nasveti, Prireditve
Oznake: Ekomaraton Maribor, Grmada, Ig, Ljubljana, nasveti, PST, Rožnik, Šmarna gora, tek, Tivoli



Slovenia HolidaysSlovenia Holidays MobileMobile TwitterTwitter FacebookFacebook YouTubeYouTube Bookmark and ShareShare